Čeprav je narava enkratna in težko ponovljiva, jo skušamo, kar se da posnemati. Zato sem uporabil kamne oziroma skale iz domačega okolja. Skalnjak seveda ni nekakšen kup naključno nametanega kamenja temveč dobro načrtovana vrtna dekoracija.
Postavljamo ga na sončnem in padajočem terenu. Ponavadi uporabljamo kamne in skale različnih velikosti zaradi dinamike in stabilnosti. Večje kamne zlagamo spodaj in se proti vrhu manjšajo. Za boljšo stabilnost mora kamen nalegati na kamen. Za skalnjak uporabljamo kamne iz avtohtonega okolja. Tako se bo lepše zlil s širšo okolico in ne bo deloval kot tujek na vašem vrtu. Torej na Kras sodi kraški kamen, na dravsko polje prodno kamenje, na Pohorje granit in v predalpski svet apnenčasto sedimentne kamnine. Oblika skalnjaka pospeši odcejanje vode, v njem se zadržuje toplota zato so za skalnjak primerne rastline, ki ne potrebujejo veliko vode. Uporabne so nizke rastline, blazinaste rasti, ki tvorijo kupčke in lepo cvetijo. Zasadimo jih na mesta med skalami in kamni, kjer nasujemo mešanico prsti. Da preprečimo erozijo prsti, vrzeli med skalami zapolnimo z drobnimi kamni ali mahom. Pri izbiri rastlin, ki jih sadimo v skupine, upoštevamo različen čas cvetenja. Tako nas bodo najprej razveselile spomladi cvetoče rastline (telohi,jetrnik,jegliči), nato pa jim bodo sledile poletne in jesenske cvetlice. Večje skalnjake pa lahko zasadimo tudi z različnimi brini, nizkimi bori, vresjem.
Z leti postajajo skalnjaki vedno lepši in bolj naravni, saj kamne prerastejo lišaji in mah, rastline pa zapolnijo vsa mesta, ki so jim na razpolago. Dobra stran skalnjaka je, da ni z njim veliko dela razen občasnega čiščenja plevela. Torej z malo dela, volje in domišljije lahko svoj skalnjak uredite v pravo vrtno mojstrovino kjer boste lahko ob pogledu na preslikan košček divje narave v mislih pobegnili od sodobnega hitrega življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar